Slovenski klub za pritlikave pasme

Ugodnosti

dot OBVESTILA

nazajŠolanje kodra

Vse moje življenje se ukvarjam s psi, saj mi je delo z njimi v veliko veselje. Še posebej sem vesela takrat, ko vidim, kako uživajo psi. Pes je bil ustvarjen, da ljudem pomaga pri vsakodnevnih opravilih. Dandanes pa ima vedno več ljudi pse samo za okras. Cele dneve poležavajo na kavčih in kadar jih lastniki peljejo na sprehod, lahko hodijo samo tam, kjer ni verjetnosti da bi se umazali. Sprehod po dežju, blatu odpade. Pes pa je veliko več kot samo prikupen okrasek, je član družine, spremljevalec in prijatelj. Pes ni igrača, je odgovornost, saj potrebuje našo pozornost in vsakodnevno gibanje. Ljudje potrebujemo družbo, pes pa potrebuje še marsikaj drugega kot le ležanje na kavču. Psi potrebujejo delovno aktivnost.

Prva psička s katero sem začela odkrivati svet kinologije je bila srednja kodrica Nala, s katero sem že pri 11-ih letih začela obiskovati začetni tečaj agility-ja. Najina pot pa se je prehitro zaključila, saj je psička pri samo štirih letih poginila. Ta psička je zaznamovala moje življenje saj sem že takrat vedela, da bodo psi pomemben del mojega življenje. Moja kinološka pot se je nadaljevala s psičko Sky, prav tako pasme srednji koder. Nadaljevala sem s šolanjem agility-ja. Že po par letih agility-ja sva obvladali vse vaje. Odločila sem se, da se preizkusim še v disciplini "poslušnost" po programu B-Bh. Kodri so zelo učljivi in željni dela z vodnikom, zato nama sama poslušnost ni delala večjih težav in sva jo prav kmalu osvojili. Ves čas pa me je mikalo, da bi se preizkusila še v težji disciplini IPO. Ampak za to sem potrebovala večjega psa. Kot ljubiteljica kodrov, mi druga pasma niti na kraj pameti ni padla. Poleg tega živim v stanovanju s sestro, ki ima alergijo na pasjo dlako. Kodri so psi, ki imajo manj vonja od običajnega psa. Dlaka mu tudi ne izpada. Potrebujejo pa je veliko nege; česanja in kopanja. Tako sem poleti leta 2013 postala lastnica velike črne kodrice Demi (Jasenak Democratia). Sedaj se ukvarjam z dvema kodricama, srednjo in veliko.

Zgodovina kodra je zelo nedoločena, če se ozremo nazaj, ne dobimo točnih podatkov zakaj so bili ustvarjeni. Dobimo pa veliko slikovnega materiala, ki nam prikazuje delavnost teh psov. Vidimo jih lahko kako nastopajo v cirkusu, lovijo race, prinašajo iz vode, najdemo jih kot policijske oziroma vojaške pse. Razberemo lahko le to, da je njihova želja po delu z človekom res velika.

Mojo veliko kodrico sem zaposlila z disciplino klasičnega šolanja IPO. IPO (VO, 1, 2, 3) ali klasika je program, ki je sestavljen iz treh disciplin. Sled, poslušnost in obramba. Je najstarejša disciplina in je nastala kot preizkus naravnih danosti nemškega ovčarja. Te so: želja po delu, inteligenca, pogum, vztrajnost, obrambni nagon in sodelovanje s človekom. Šolanje je zahtevno, saj je potrebno psa učiti tri različne discipline skupaj.

Osnove poslušnosti sem s psičko Demi začela trenirati že zelo hitro in sicer že pri treh mesecih. Tudi s samo obrambo sem začela pri tej starosti, tako, da smo začeli s preprosto igro z markerjem. Sled pa je prišla na vrsto pri petih mesecih. Zelo pomembno je  šolati psa takoj, ko ga dobimo. Mladička vpišemo v malo šolo takoj, nikoli ni premlad, da bi začeli z osnovami "lepega vedenja".

Sled po IPO programu temelji na poškodbi tal, ki jo ustvari človek z gazenjem po travi oz. površini. Pes pa sledi vonju, ki jo ustvari poškodovana površina (trava, zemlja …) Sled je različno dolga in težka, glede na stopnjo po kateri se tekmuje. Sled po IPO VO, predstopnji IPO programa, je dolga 200 korakov z 1 predmetom, IPO1 zajema 300 korakov s 3 stranicami in 3 predmeti ter tako dalje. Koder ima gobec podobno oblikovan kot ovčar, torej mu oblika gobca ne povzroča težav pri sledenju. Edina težava so ušesa, saj ko je trava višja, lahko hitro kaj zaide notri, tako da je potrebno po vsakem treningu ušesa pregledati.

Vodenje psa na sledi. Pes dela, mi ga imamo pripetega na oprsnici in mu sledimo. Sledimo mu na dolžini 10tih metrov, na treningih pa uporabljamo le 3 ali 5 metrsko razdaljo.

Nakazovanje predmeta. Ko pes v travi najde predmet, ga nakaže z vleganjem. Mi pristopimo do psa, predmet poberemo in nakažemo sodniku, da ga je pes našel.

Poslušnost po IPO programu je sestavljena iz veliko različnih vaj. Najpomembnejša sestavina poslušnosti je, da pes izvaja vse vaje z veseljem in vnemo. Tudi, če so vaje dolgočasne, jih moramo psu predstaviti kot ravno nasprotne. Na ta način bo vsak pes z veseljem korakal v položaju poleg. Osnovna vaja je prosta vodljivost, torej hoja v položaju "poleg", v tem položaju pes opravlja vse ostale vaje. IPO VO je sestavljen še iz "prostor" z odpoklicem, 80cm skakalnico, prinašanjem predmeta (aporta), hoje skozi skupino 4-ih ljudi ter seveda odlaganja z motenjem. Največji problem, ki se mi je pojavil je bila streloplahost. Na preizkusu izstrelijo dvakrat po dva strela. Vendar pa zaradi rednih in kvalitetnih treningov, psička skoraj me reagira več na strel.

Delo z velikim kodrom je vsekakor težje, kot če bi enostavno kupila nemškega ovčarja. V obrambi napredujemo počasneje in z veliko več truda kot ostali. Predvsem se moram zahvaliti markerju Božidarju Simoniču za vztrajnost in potrpežljivost in celotni ekipi ŠKD Ajdovščina za spodbude. Obramba pri IPO VO je sestavljena iz revirja z oblajanjem markerja, pobega markerja z ugrizom in ukazom "pusti" ter napada markerja. Na koncu pa kot pri vseh programih še spremstvo markerja.

Prihod v oblajanje markerja.

Po oblajanju markerja v revirju, ugriz.

Ukvarjanje in delo s psi je tako postalo moj vsakdan. S psičkama treniram skoraj vsak dan, da ju ohranjam v kondiciji, ki je potrebna za ta šport. Treniramo v lepem, sončnem vremenu, prav tako pa tudi v dežju in vetru, blatu, niti burja nas ne ustavi. Imamo pa srečo, da je na primorskem bolj malo snega, tako da smo tudi čez celo zimo zelo aktivni. Vsak pes potrebuje zaposlitev, saj so bili ustvarjeni, da pomagajo ljudem. Če jim te zaposlitve ne omogočimo, si jo poiščejo sami (z uničevanjem vaše najljubših delov pohištva na primer). Pes v delu uživa, če ga predstavimo pravilno.

Veronika Kos
na vrh strani

FCIKinološka zveza Slovenije